V včerajšnji oddaji Tednik, ki se predvaja na TV Slovenija 1 je bil objavljen prispevek o Alešu Kuharju, tema pa je bila brajeva vrstica, katera slepim omogoča pogled v svet s pomočjo računalnika.

 

Brajeva vrstica

 

Tako kot videči ne morejo uporabljati računalnika brez zaslona, slepi ne moremo uporabljati računalnika brez brajeve vrstice in govorne sinteze (posebaj prilagojena programska oprema). Pri vsem tem pa je bistvena razlika v ceni. Če greste v trgovino kupit računalnik, kjer je zaslon načeloma že vključen (govorimo o stacionarnih verzijah) boste za njega odšteli cca. 500 € ali več – odvisno, v kakšne namene ga boste uporabljali. V takšno investicijo moramo tudi slepi, vendar to še zdaleč ni vse. Za prebiranje besedil iz zaslona potrebujemo še poseben pripomoček imenovan brajeva vrstica. Ta v povprečju stane približno 4.000 €, se pa cene gibljejo tudi do 8.000 €, odvisno od zmogljivosti naprave. Ker so stroški zelo visoki, elektronske naprave pa z leti postanejo stare in izrabljene je na vsakih nekaj let potrebno narediti menjavo. Si lahko predstavljate, da bi morali vi za svoj računalnik v povprečju odšteti 4.000 € ob povprečni slovenski plači?Verjetno je odgovor ne. Naj dodamo še, da ogromno slepih v Sloveniji nima zaposlitve, kar mesečne prihodke bistveno zmanjša.

Za slepe je brajeva vrstica življenjskega pomena, država pa se tega ne zaveda. Po njihovi zakonodaji smo do pridobitve tega pripomočka s pomočjo napotnice v vrednosti nekaj čez 4.500 € upravičeni le enkrat v življenju. (BERI: ENKRAT V ŽIVLJENJU!!!). Nekateri pa imajo še večje težave, saj so preko napotnice dvignili brajev pisalni stroj (pripomoček za pisanje brajeve pisave na papir), zdaj pa do brajeve vrstice sploh niso upravičeni, češ, da se ta dva pripomočka med seboj izključujeta.

V teh letih pa se glede dodeljevanja pripomočkov ni spremenilo prav veliko. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje o spremembi zakona sploh nočejo slišati in odgovornost prelagajo na Ministrstvo za delo, oni pa se zgovarjajo na Zavod za zdravstveno zavarovanje. Najbolj žalostno in hkrati sramotno pa je tudi to, da so na napotnico izdali zgolj 20 brajevih vrstic. Če preračunamo jih je to v zadnjih 20 letih stalo nekaj čez 85.000 €, vsi pa moramo plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje, ki mesečno stane okoli 25 €. Letno v blagajno namenimo po več milijonov, da imajo vodilni lahko po 3.000 € plače ali več in se naokoli vozijo z dragimi avtomobili na naš račun, da bi pa letno izdali 5 napotnic ki bi jih stalo nekaj čez 20.000 € in slepim omogočili dostojno življenje pa seveda ni denarja. Lahko pa se vsi tam enkrat preizkusijo, kako je biti slep, da si za 1 dan dajo prevezo čez oči, in da jih vidimo, kako se bodo znašli v okolju.

Izobraževanje, zaposlitev in komunikacija z ostalimi. To so 3 glavna dejanja, da uporabljamo pametne telefone in računalnike. In to velja za vse – videče, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, direktorje, kmete, politike ipd. In če se dela Slovenija in njeni uradniki “vsi morajo imeti enake možnosti”, naj to tudi uresničuje, ne da so pravila zgolj na papirju.

Včerajšnjo oddajo Tednik si lahko ogledate v Arhivu RTV 4D, kjer je objavljen prispevek o tem.