Včeraj smo po elektronski pošti prejeli sporočilo uporabnice psa vodiča slepih, da je v trgovini Harvey Norman doživela hladen tuš. To se ne dogaja prav pogosto, ampak očitno se še vedno najdejo osebe (natančneje prodajalec ali prodajalka), katera ne pozna splošnih pravil invalidov in njihovih pripomočkov za nemoten dostop do trgovin, restavracij, bolnišnic in drugih ustanov.

 

Sabina in njen pes

 

Sabina je 21. septembra z možem prišla v eno izmed trgovin Harvey Norman, tam pa so jo prodajalci zavrnili in prepovedali vstop, češ da njen pes, čeprav je pes vodič za slepe ne sme vstopiti, čeprav zakon v Sloveniji pravi drugače. Preberite si njen dopis spodaj, katerega je naslovila tudi na varuha človekovih pravic:

 

 

Spoštovani.

 

Z možem sva se odločila prenoviti stanovanje. V ta namen sva včeraj popoldan, 21. 9. ob 16:10 obiskala trgovino s pohištvom Harvey Norman, Letališka cesta 3d, 1000 Ljubljana.

Ko sva stopila skozi vrata in se napotila k prodajnemu pultu, sta nama naproti prišla prodajalec in prodajalka.

»No, to bo pa hitro«, sem si mislila, saj sva bila v trgovini edini stranki.

»Pes ne sme v trgovino!«, me je presenetil prodajalec.

»To je službeni pes«, sem mu pojasnila. Kljub dejstvu, da je bil opremljen s pripadajočo oprsnico z vodilom in vsemi oznakami, sem si mislila, da jih je morda spregledal.

»Vseeno, psi ne smejo v trgovino. Ali niste videli listka na vratih?«

Če bi videla listek na vratih, najbrž ne bi potrebovala psa vodiča slepih, sem si mislila in še enkrat vprašala: »Ali tudi moj pes vodič ne?«

»Ne,« je bil odgovor. Prodajalka pa je še pridala, da gredo lahko v trgovino le majhni psi, ki so lepo v torbici.

»To je službeni pes, ki gre z menoj povsod«, sem povedala.

Prodajalka pa: »Mi razstavne eksponate prodajamo.«

»Pa saj moj pes ne skače po sedežnih garniturah in posteljah«, se nisem dala.

»Tudi preproge prodajamo. Pes naj počaka pri vratih.«

»Prosim?!«, sem se začudila. »Ali veste, da 13. člen zakona o zaščiti živali  pravi:

Psi-vodiči slepih in psi-pomočniki invalidov imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza.

Psom iz prejšnjega odstavka ni treba imeti nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza.«

»Ne, ne poznava tega zakona in to je privatna trgovina.«

»Če bi jaz prišel v trgovino na invalidskem vozičku, bi me dvignili z njega in me nosili po trgovini? Pes vodič slepih ima in opravlja za nekoga, ki ne vidi, enako funkcijo kot invalidski voziček za osebo, ki ne more hoditi«, se je oglasil moj mož.

»Za takšne primere je tamle klančina, gospo pa lahko vi spremljate po trgovini.« so ga podučili.

»Pa vi to čisto resno mislite?«, še kar nisem mogla verjeti, da naj bi izšolan pes vodič, ki mi pomaga premagovati vsakodnevne ovire in je uradno vreden 9,000.00€, zame pa je neprecenljiv, moral ostati pri vratih?«

Ker me je imela že čisto zadosti, je besedo prevzela prodajalka: »Morate razumeti gospa, da je lahko kdo alergičen na pasje dlake. To je tako, kakor, če je nekdo alergičen na oreščke in poje lešnik, od tega lahko umre!«

No, to pa je bilo dovolj. Razočarana, užaljena in hudo žalostna sem zapustila trgovino.

Šest let in pol sva z mojim Baronom praktično nerazdružljiva. Skupaj hodiva v službo, po trgovinah, na banko, na pošto, v zdravstvene domove, v javne ustanove, v gledališče, na razne prireditve, v vse vrste lokalov… Voziva se z avtobusi, vlaki, letali doma in v tujini, pa sem do sedaj morala štirikrat nepoučenim pojasnjevati vlogo psa vodiča in 13. člen zakona o zaščiti živali, ki ščiti najino simbiozo. Vsi so takoj razumeli bistvo in nama prijazno pomagali. Ta dogodek včeraj, pa me je postavil pred drugačna dejstva.

Vljudno vas prosim, če lahko vodstvu trgovine Harvey Norman in njihovim zaposlenim uradno sporočite, da invalidi nismo drugorazredni državljani, da je naš denar ravno toliko vreden kakor denar drugih njihovih strank, ter jih podučite, da pravila, ki jih določijo v trgovini ne smejo biti  v nasprotju ter nad zakonom, ki ga določi država. Ne navsezadnje se omenjena trgovina nahaja na območju Republike Slovenije za katero veljajo napisani zakoni, ki naj ne bi bili sami sebi namen, ampak se morajo dosledno upoštevati in izvajati.

V pričakovanju vašega odgovora in ukrepanja se vam iskreno zahvaljujem za pomoč in razumevanje.

 

S spoštovanjem,

Sabina

Poklicali smo tudi na upravo trgovin, kjer so nam pojasnili, da imajo psi vodiči dovoljen vstop v trgovino in prav tako tudi drugi (manjši) psi. Torej iz tega lahko sklepamo sledeče: Da tisti prodajalci, ki so bili tisti čas v trgovini ne marajo psov ali pa niso dovolj izobraženi glede splošnih pravil v naši državi. Kakorkoli že, članek smo objavili zgolj kot opozorilo, da se podobne stvari v prihodnosti ne bi dogajale.

 

Na facebooku (uradna stran Harvey Norman Slovenija) pa smo tudi mi objavili povezavo do tega članka, pričakovano pa so se tudi tukaj odzvali iz trgovine s sledečim sporočilom:

Spoštovana gospa Sabina,

žal nam je, da je v eni izmed naših trgovin prišlo do neljubega dogodka. V naši trgovini so skladno z zakonodajo, službeni psi dobrodošli.
Zakaj je v vašem primeru prišlo do neljubega dogodka za zdaj še preiskujemo, bomo pa seveda tudi poskrbeli, da se to ali kaj podobnega ne bo več zgodilo.
Vemo, da se situacije za nazaj ne da popravit, pa vseeno: v naši trgovini ste vedno dobrobošli skupaj z vašim psom!

Lep pozdrav,
ekipa Harvey Norman

 

Danes (v nedeljo 24. septembra) pa se je na facebooku oglasila tudi Sabina s sledečim sporočilom:

Pozdravljeni.
Poklicali so me iz trgovine Harvey Norman. Opravičili so se mi v imenu vodstva in pojasnili, da neljubi dogodek obžalujejo in ni v skladu z njihovimi navodili. Ponudili so mi tudi odškodnino. Ker moj namen ni bil zaslužiti in umazati ime trgovine ter jim povzročiti škodo, temveč osvestiti javnost, se bom z njimi skušala dogovoriti za rešitev nastale situacije na način, ki bo tudi temu namen, če se bo le dalo, v korist obeh vpletenih strank. Upam in želim, da boste o razpletu lahko prebrali nekaj res vzpodbudnega. Vsem iskrena hvala za podporo, vzpodbudne besede in lepe želje.
Komaj čakam dan, ko bo na trgovinah znak: »Vzgojeni psi na vrvici s svojimi lastniki dobrodošli.«
Samo v vednost: v trgovino smo šli takoj po službi. Tja me vedno spremlja pes in ne vem zakaj bi ga puščala v vročem avtu. To bi bilo nehumano in v nasprotju z zakonom. On je moj vodič in mi pomeni osebno samostojnost, kljub temu, da me je v trgovini spremljal tudi mož.

S spoštovanjem,
Sabina